Jole naprodaj

Jadranje z jolo – doživi jadranje v njegovi najčistejši obliki

Jole so odprte jadrnice, ki so opremljene z dvižnim ali vstavljivim mečem, ki deluje kot vzravnalni moment in preprečuje zanašanje. Jole se ob vetru večinoma jadrajo športno, pokonci, z uporabo telesne teže posadke – pri vetrovih od zadaj na številnih jolah postavijo spinaker, genaker ali asimetrični spinaker. Na jolah doživiš fizično, celo atletsko plat jadranja. Res je, da obstajajo tudi bolj »udobne« potovalne jole. A ko na jolah »zapiha veter« in »brizga pena«, doživiš jadranje v njegovi najčistejši obliki.

Kaj je jola

Z izrazom jola v sodobni rabi označujemo odprto jadrnico brez kabine,
pri kateri vzravnalni moment ustvarjata pritisk vode na razmeroma širok trup čolna in posadka, nameščena v privetrju. Pri jolah se zanašanje zmanjšuje z dvižnim mečem ali vtičnim mečem.

Posebna oblika v jezikovni rabi so kobilične jole (npr. Kielzugvogel), ki jih v večini regij imenujejo tudi odprte jadrnice s kobilico.

Jole delimo na potovalne oziroma izletniške in regatne jole.

Kdaj se jola prevrne

Jole praviloma že pri jakosti vetra od treh do štirih boforjev zahtevajo športen angažma posadke. Ob sunkih vetra se jole lahko prevrnejo, če je posadka nepozorna ali prelahka. Če na primer pri jadranju v bližino vetra ob naraščajočem pritisku vetra na tesno privlečena jadra ne popustiš škote in tako ne zmanjšaš pritiska v jadru ali če posadka ne izpada optimalno oziroma oseba v trapezu ni dovolj težka, se jola nagne in se lahko prevrne. Ob nenadnem pojenjanju vetra se jola lahko prevrne tudi v privetrno stran, če posadka ali samotni jadralec ne odreagira dovolj hitro s prestavitvijo teže proti sredini čolna.
Pri tem ločimo med običajno prevrnitvijo (jadro in jambor ležita na vodi) in popolno prevrnitvijo (jambor kaže navzdol, meč navzgor).
Sodobne jole so večinoma nepotopljive in jih posadka lahko v kratkem času znova vzravna, ne da bi pri tem nastala škoda na čolnu. Zapomni si: »Če sonce sije na meč, je jadralec naredil kaj narobe!«

Razredi jol

Jole so razdeljene v razrede jol, ki s pravili gradnje poskrbijo, da so čolni na regatah med seboj neposredno primerljivi. V evropskem prostoru ločimo med enoposadnimi jolami (npr. Laser, Finn-Dinghy, Contender, Musto-Skiff, Aero) in dvoposadnimi jolami (npr. 420, 470, Zugvogel, Korsar, Flying Dutchman, 505, Pirat, Windy).

Skif – posebno lahka jola

Skifi so posebno lahke jole, ki so bile z razmeroma širokimi krmnimi deli in lahkimi gradbenimi materiali zasnovane za zgodnje drsenje. Prvi skifi so bili v Avstraliji že konec 19. stoletja. Kot številne druge visokotehnološke regatne jole so tudi skifi večinoma pretakelani (nosijo torej sorazmerno več jadrovja glede na mere trupa). Pri jadranju z vetrom v krmo ali na prostornih kurzih se na skifih postavljajo velikopovršinski genakerji, ki skife poženejo do fascinantnih najvišjih hitrosti.
Skifi so predvsem v Avstraliji zelo razširjen razred v različnih velikostih. Posebej priljubljeni so 14-čeveljski in 18-čeveljski skifi (ki jih jadrajo trije). Tip jole skif je mednarodno zaslovel z uporabo skifa 49er na olimpijskih igrah (od leta 2008).