Amel Yachts

Amel

Ustanovitelj ladjedelnice Henri Amel (roj. 1913, umrl 2005) je bil pionir na področju »gradnje plovil iz kompozitnih materialov«. Njegove izkušnje in inovativnost še danes zaznamujejo jahte Amel.

Ko danes jadraš na 50- in 60-čeveljskih jahtah znamke Amel, skoraj ne moreš verjeti, da je tudi ta ladjedelnica v pravem pomenu besede začela »majhno«: z majhnimi serijami, z majhnimi proračuni, z majhnimi čolni.
Če pa si aktualne jahte Amel ogledaš nekoliko natančneje, hitro postane jasno, da so graditelji čolnov in konstruktorji v tej tipično francoski ladjedelnici ostali zvesti starim načelom: graditi robustna in dolgoživa plovila, ki so tehnično na najsodobnejši ravni, shajajo brez »nepotrebne navlake« in jih kljub temu lahko označimo za »luksuzne jahte«.

Iskanje nenehne prenove

Tej poti sledi ekipa ladjedelnice Amel Yachts že od leta 1962. Tako se v vsaki posamezni jahti skriva več kot pol stoletja obrtniške mojstrovine in temu ustrezno izjemno bogastvo izkušenj. To je treba vzeti dobesedno, saj so jahte Amel skoraj vedno unikatni primerki.
Do pred nekaj leti so v halah ladjedelnice Amel v La Rochellu načeloma delali »samo« na eni jahti; danes hkrati položijo kobilico in izdelujejo dve do tri jahte.
Tako kot pri drugih francoskih tradicionalnih ladjedelnicah so tudi pri Amel Yachts ostali zvesti prvotnemu duhu podjetja, ki ga je navdihnil ustanovitelj ladjedelnice Henri Amel (ki se je v resnici pisal Henri Tonet). Kar se v kontekstu pojma »tradicija« morda bere nekoliko paradoksalno, je pri Amelu vodilo: »Amel ali iskanje nenehne prenove« je že desetletja moto ladjedelnice.

Pionir na področju kompozitnih materialov

Henri Amel (rojen 1913) je ladjedelnico ustanovil leta 1965, vendar je bil že v mladosti navdušen jadralec in ljubitelj vodnih športov. Med drugo svetovno vojno je kot vojak opazil, da so bila desantna plovila, s katerimi so zavezniške sile pristale v Franciji, pogosto izdelana iz poliestrskega kompozita. Ker Američani niso želeli razkriti svoje »skrivnosti«, iz česa je kompozit sestavljen, je Henri Amel razvil lastno tkanino iz steklenih vlaken, s katero je laminiral notranje stene, trup in krov ter jih sestavil v enotno celoto. Rezultat je bila odporna in popolnoma vodotesna struktura.

Z majhno kabinsko jadrnico »Copain« (prijatelj) je Amel takoj na začetku serijske proizvodnje ustvaril priljubljenko občinstva. Čoln, dolg le 5,25 m, so gradili več kot šest let, vse do leta 1968. Leta 1966 je Amel na trg poslal svojo prvo 11-metrsko serijsko kečo; dvajset let in pet modelnih serij različnih velikosti pozneje je nastala legendarna Super Maramu. 16-metrska keča je v krogih ladjedelcev še danes nekakšna legenda.

V obdobju desetih let so Super Maramu pri Amelu gradili brez bistvenih sprememb. Leta 1997 je nastal nov načrt za 16-metrsko kečo, ki so ga nato uspešno izvajali vse do leta 2006. Leta 2000 je ameriška revija »Cruising World« Super Maramu razglasila za najboljši čoln leta.

Evropska jahta leta, kategorija »luksuz«

Leta 2016 je bil predstavljen Amel 64, leta 2017 pa Amel 50, ki je bil naslednje leto izbran za »najboljšo evropsko jahto v kategoriji »luksuz«. Leta 2019 je prenovljena različica Amela 60 nadomestila predhodni model.

Ustanovitelj ladjedelnice in njen »motor« Henri Amel je umrl leta 2005, a je za sabo pustil urejene razmere in v vseh pogledih inovativno ladjedelnico. Henri Amel je do zadnjega vplival na oblikovanje in opremo jaht Amel. In to kljub temu, da je bil strasten jadralec zaradi vojne poškodbe dolga obdobja popolnoma slep.