PriljubljeniPrijavi se

Motorni čolni

Motorni čolni Colombo

Mahagonij sreča stekloplastiko – italijanski Runabouti s Komskega jezera

Colombo Logo

Rivo pozna vsak. A severnoitalijanski slog jezerskih motornih čolnov je ustvaril še druga imena, ki vsaj v južni Evropi niso nič manj sloveča. Eno od njih je Colombo: od leta 1956 na Comskem jezeru nastajajo elegantni runabouti in daycruiserji, pri katerih so mahagonij, steklena plastika in italijanski dizajn sklenili izjemno trajno zvezo.

Preberi več
  • 53 spletnih oglasov
  • Cene od EUR 15.000,- do EUR 230.000,-
  • Leta od 1972 do 2022

Najnovejše ponudbe

nazaj
naprej
Vsa plovila

Colombo

Rivo pozna vsak. A severnoitalijanski slog jezerskih motornih čolnov je ustvaril še druga imena, ki vsaj v južni Evropi niso nič manj imenitna. Eno od njih je Colombo: od leta 1956 na Komskem jezeru nastajajo elegantni Runabouti in daycruiserji, pri katerih so mahagonij, stekloplastika in italijanski dizajn sklenili izjemno trajno zvezo.

Komsko jezero je dalo presenetljivo veliko graditeljev motornih čolnov. Cranchi, Abbate, Molinari – in prav Colombo. Morda je bilo vzrok premožno lastništvo vil ob jezeru, morda kratke poti med ladjedelnicami. Vsekakor se je okoli Laria razvila svojevrstna kultura hitrih, elegantnih motornih čolnov. Colombo spada mednje že od petdesetih let 20. stoletja in je pri tem našel slog, ki ni ne zgodovinska kopija Rive ne sodoben plastičen daycruiser.
Ime Colombo lahko ob Komskem jezeru sicer povzroči zmedo: nosi ali je nosilo več med seboj neodvisnih ladjedelnic in graditeljev čolnov. Tu gre za Cantiere Colombo, ki ga je leta 1956 ustanovil Giacomo Colombo in je s svojimi Runabouti in daycruiserji mednarodno postal najbolj znana znamka motornih čolnov s tem imenom. Ne gre ga zamenjevati na primer z ladjedelnico Colombo Leopoldo, ustanovljeno že leta 1943, ki se še danes posveča predvsem gradnji in restavriranju klasičnih lesenih čolnov.

Od vajenca do lastne ladjedelnice

Giacomo Colombo je h gradnji čolnov prišel zgodaj. Kot deček je spoznal delo z lesom, pozneje je delal najprej pri Cranchiju, nato pri Guidu Abbateju. Leta 1956 je Giacomo Colombo skupaj s prijatelji zgradil motorni čoln za javni prevoz potnikov. Kmalu so sledila prva naročila počitnikarjev ob Komskem jezeru. Colombo se je vpisal pri gospodarski zbornici v Comu in ustanovil lastno ladjedelnico. Sprva so nastajali motorni in veslaški čolni iz lesa. Leta 1962 je Colombo začel sodelovati tudi z Rivo; leta 1968 je v Menaggiu odprl Rivin servis, iz katerega se je naprej razvil Cantiere Colombo.

Ko je umetna masa nenadoma postala moderna

Okoli leta 1970 je Colombo začel obdelovati stekloplastiko. Ladjedelnica pa se s tem ni povsem poslovila od lesa. Prav kombinacija obeh materialov je pozneje postala njen zaščitni znak. To ima praktičen stranski učinek: strukturne prednosti in manjšo zahtevnost vzdrževanja stekloplastike je bilo mogoče združiti s tisto klasično podobo, ki se pač odlično poda h Komskemu jezeru. Tako je skozi leta nastal lasten Colombov slog: klasični navdihi tipa Runabout, a brez prisile, da bi morala biti vsaka podrobnost videti kot leta 1960.

Super Indios: ime, ki ostaja

Posebej dolgoživa je družina Super Indios. Starejši modeli Super Indios danes sodijo med značilne rabljene čolne te znamke, hkrati pa Colombo ime še naprej vodi v aktualnem programu. Današnja 25 Super Indios povzema klasično linijo, poleg nje obstaja celo električna 25 Super Indios E. Z modelom 32 Super Indios koncept zraste na približno deset metrov in je na voljo med drugim kot tender ter v različnih klasičnih izvedbah.

Bellagio: jezero je že v imenu

Sodobnejša je serija Bellagio. Že ime se nanaša na kraj ob Comskem jezeru, kjer ima zgodba znamke svoj izvor. Aktualni program sega od modela 26 Bellagio prek 30 do 40 Bellagio. Pri modelu 26 Bellagio je Colombo sodeloval z italijanskim oblikovalskim studiem Nuvolari Lenard. Rezultat združuje klasične detajle – na primer mahagonij ob krmilnem mestu – z bistveno sodobnejšim oblikovanjem in športnimi voznimi lastnostmi. Modeli Bellagio tako kažejo drugo plat znamke: manj nostalgičnega Runabouta, več sodobnega daycruiserja, ne da bi povsem vrgli čez krov svoj izvor.

2007: Colombo postane del skupine Sarnico Group

Gospodarska samostojnost ladjedelnice se je končala leta 2007, ko je Cantieri di Sarnico prevzel ladjedelnico Colombo. Giacomo Colombo je sprva ostal v podjetju, da bi zagotovil kontinuiteto sloga in kakovosti izdelave. Colombo je bil nato skupaj s Cantieri di Sarnico in drugimi podjetji vključen v skupino Sarnico Group. Znamki sta bili pri tem različno pozicionirani: Sarnico se je bolj osredotočil na večje športne jahte, Colombo pa na ekskluzivne Runaboute in daycruiserje.

Ni vedno večje

Zanimivo je, česa Colombo NI naredil. Medtem ko so številne ladjedelnice motornih čolnov svojo paleto modelov pomikale vse više, je Colombo večinoma ostal pri razmeroma kompaktnih čolnih. Aktualni program sega od približno 25 do 40 čevljev in poleg modelov Super Indios in Bellagio obsega tudi modele, kot je 33 Sogno. Colombo torej ne prodaja čim več kubičnih metrov bivalnega prostora, ampak izrazit tip čolna: hiter, odprt, eleganten in namenjen dnevnim vožnjam ali krajšim bivanjem.

Nakup rabljenega Colomba

Na trgu rabljenih plovil izbira sega od starejših klasikov do sodobnih modelov Bellagio. Prav pri modelih Super Indios, Romance in drugih starejših Colombih se splača natančno pogledati vgrajene lesene elemente. Negovan mahagonij je lahko velik del čara – zanemarjen pa pomeni ustrezno veliko dela.