So arhetipi skandinavskega ladjedelništva. Jadrnice Vindö sicer ne nastajajo več, a še vedno sodijo med najbolj iskane čolne na Boat24. Nobena druga jahta ne uteleša pojma potovalna jadrnica tako popolno – Vindö je in ostaja nonplusultra za jadralce na dolgih plovbah.
Preberi večJadralne jahte Vindö
Nadvse priljubljena klasika med potovalnimi jadrnicami s skandinavskim DNK.
Najnovejše ponudbe
Vsa plovilaNajbolj priljubljeni modeli plovil znamke Vindö
Vindö
Jadrnice Vindö se od osemdesetih let ne izdelujejo več, a še danes sodijo med najbolj iskane rabljene čolne. Nič čudnega, saj Vindö med jadralci na daljših plovbah velja za arhetip skandinavske serijske gradnje čolnov!
Vindö jadralne jahte so plovila z dolgo kobilico, ki jih je gradila ladjedelnica Notsund Varv AB v švedskem Henanu. Ladjedelnica jaht že dolgo ne izdeluje več, vendar je izjemno robustna in legendarna plovila z dolgo kobilico tam še vedno mogoče popraviti, obnoviti in vzdrževati.
Graditelji čolnov iz družinske tradicije
Ustanovitelj ladjedelnice in »oče« jaht Vindö je bil Carl Andersson, ki je že leta 1926 gradil majhne prostočasne, ribiške in pilotske čolne iz lesa. Potem ko je v začetku šestdesetih let ladjedelnico v najboljši družinski tradiciji prevzel sin Karl-Erik (že Carlov ded je živel od gradnje lesenih čolnov), je prva jahta Vindö leta 1961 zapustila hangar.
Ta prvotni model je bil Vindö 28, pri čemer »osemindvajset« ni imela nič opraviti z (danes običajno) dolžino čolna v čevljih, temveč je označevala jadralno površino v m² pri plovbi proti vetru. To tradicijo je Vindö ohranil pri vseh naslednjih tipih jaht.
Že leta 1963 je na trg prišel najuspešnejši model ladjedelnice Notsund: Vindö 30 (9 m x 2,42 m), kmalu zatem Vindö 18 (6 m x 2,10 m). Sprva so bili vsi modeli Vindö zgrajeni iz lesa, pozneje pa se je ladjedelnica sodobno specializirala za kombinacijo trupa iz steklenih vlaken, lesene palube in nadgradenj ter značilne notranje opreme iz lesa.
Uspešni modeli iz šestdesetih in sedemdesetih let
Leta 1971 je na trg prišla Vindö 40, nov uspešen model ladjedelnice. Sledile so leta 1966 Vindö 50, leta 1973 Vindö 32 in leta 1975 Vindö 75 Corsair, leto pozneje pa največja Vindö 90 s 13 m dolžine in 3,95 m širine.
Po smrti Carla Anderssona je ladjedelnica hitro zdrsnila v stečaj, ki ga je sprva še uspelo preprečiti s prodajami. Leta 1981 naj bi stvari »uredila« povsem nova Vindö 45, a je že kmalu zatem zadnja jahta Vindö zapustila ladjedelniške hale.
Stečaj ladjedelnice Notsund Vary je mogoče večinoma pripisati neoptimalnemu vodenju. Čolni in jahte ladjedelnice so bili namreč na takratnem trgu zelo iskani. Ne nazadnje zaradi visokega deleža izvoza v proizvodnji ladjedelnice – predvsem nemški jadralci so bili navdušeni nad arhetipom »nordijske« potovalne jahte s tradicionalnimi linijami – so bile prodajne številke dobre.
Močna pri plovbi proti vetru
Jahte Vindö so danes legendarne tako zaradi odličnih jadralnih lastnosti na morju (predvsem pri plovbi proti vetru – stabilnost smeri in dobra višina zaradi dolge kobilice) kot zaradi odlične izdelave. Vindöji so do danes na trgu rabljenih čolnov med potovalnimi jadralci zelo iskani. Nekateri od teh »modernih klasikov« so bili znotraj družin predani že tretji generaciji. Med potovalnimi jadralci na Baltiku in Severnem morju velja rek: »Kdor si je enkrat 'ujel' Vindö, je nikoli več ne izpusti!«

